Platforma PLANALP

V okviru Alpske konvencije deluje platforma za naravne nesreče PLANALP, katere članica je tudi Slovenija. V platformi sodelujejo pristojne nacionalne ustanove s tega področja oz. ustrezni strokovnjaki na predlog pristojnih državnih institucij. Kontaktna točka za platformo PLANALP za Slovenijo je Uprava RS za zaščito in reševanje. V PLANALP-u, ki mu do XIII. Alpske konference predseduje Avstrija, strokovnjaki iz vseh alpskih držav razpravljajo o boljših mehanizmih za obvladovanje naravnih nesreč. Konkretno delo je prednostno usmerjeno na prepoznavanje najboljših praks in čezmejno izmenjavo znanja in izkušenj med članicami, kar ne poteka samo na rednih delovnih srečanjih (dvakrat letno), temveč stalno tudi preko elektronske pošte in medmrežnih stikov. Mandat Platforme za naravne nesreče (PLANALP) za obdobje 2013-2014 predvideva naslednje aktivnosti, ki bodo izvedene ob upoštevanju del v Platformi za upravljanja voda v Alpah:

  • Ocena konceptov za celostno obvladovanje ogroženosti pred naravnimi nesrečami
  • Prenos znanja na primeru dobrih praks v alpskih državah
  • Izdelava koncepta in izvajanje priporočil za naslednja področja:
    • obvladovanje ogroženosti in podnebne spremembe (s posebnim poudarkom na vlogi obeh spolov)
    • izvajanje zaščitnih ukrepov pri naravnih nesrečah, povezano z življenjskimi cikli
    • načrti obvladovanja ogroženosti pred visokimi vodami

PODNEBNE SPREMEMBE

Območje Alp je z vidika posledic podnebnih sprememb še posebej občutljivo območje. Višje povprečne temperature in spremenjeni vzorci časovnega in količinskega pojavljanja padavin bodo po pričakovanjih v naslednjih letih imeli pomemben vpliv na okolje, ekonomijo in družbene razmere. Za zagotovitev trajnostnega razvoja na območju Alp je tako treba izvajati tako blažilne kot prilagoditvene ukrepe. Ta ugotovitev je vodila pogodbenice Alpske konvencije, da je na 10. Alpski konferenci v Evianu, Francija, že leta 2009 sprejela Akcijski načrt o podnebnih spremembah na območju Alp. Vanj so ambiciozno zapisale, da naj bi bil alpski prostor tako primer izvajanja ukrepov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov kot primer izvajanja prilagoditvenih ukrepov na področjih zagotavljanja virov pitne vode, biodiverzitete, gorskih gozdov in kmetijstva, turizma, poseljevanja in infrastrukture. Ker je ena izmed najbolj vidnih in grozečih negativnih posledic podnebnih sprememb povečevanje potenciala naravnih nevarnosti, je 11. Alpska konferenca, marca 2011 na Brdu, Slovenija naložila svoji delovni skupini Platformi za naravne nesreče PLANALP, da razvije posebno strategijo prilagajanja na podnebne spremembe na področju naravnih nesreč za območje Alp (v nadaljevanju: Strategija). V začetku leta 2013 je PLANALP izpolnil svojo nalogo in izdal brošuro, v kateri je na podlagi pregleda stanja na področju podnebnih sprememb po posameznih članicah Alpske konvencije, vplivih teh sprememb na naravne nevarnosti in sisteme varstva pred naravnimi nesrečami, izoblikovala skupno prilagoditveno strategijo in pripravila priporočila za izvajanje različnih ukrepov. Strategija vzpostavlja prvi tovrstni skupni okvir za sodelovanje in usklajevanje med alpskimi državami in prispeva k izvrševanju skupnega Akcijskega načrta. Posamezna priporočila so ponazorjena s kratkim opisom dobrih praks iz alpskih držav. Vendar pa je treba poudariti, da Strategija - zaradi jasne osredotočenosti na naravne nevarnosti – pokriva samo eno izmed številnih področij, na katere vplivajo podnebne spremembe.

Strategija, ki je v brošuri Alpske konvencije izšla v začetku leta 2013, obsega deset priporočil, ki so vsa ponazorjena s primeri dobrih praks izvajanja ukrepa:

  1. Optimiranje pripravljenosti za intervencijo v primeru izrednih razmer
  2. Presoja odpornosti obstoječih varovalnih objektov in ureditev na predvidene vplive podnebnih sprememb
  3. Vzpostavitev in optimizacija dolgoročnega opazovanja in sistema opozarjanja
  4. Predvidevanje in obvladovanje novih tveganj
  5. Prilagoditev postopkov določevanja in kartiranja nevarnosti in ogroženosti z vidika upoštevanja posledic sprememb podnebja
  6. Izboljšanje koordinacije med prostorskim načrtovanjem in področjem obvladovanja naravnih nesreč
  7. Vzpostavljanje kulture tveganja in uvajanje dialoga o tveganjih
  8. Krepitev individualne pripravljenosti in previdnostnega delovanja
  9. Izboljšanje baze znanja in prenos rešitev v prakso
  10. Ohranjanje in izboljševanje funkcionalnosti varovalnih gozdov

Čeprav ima Slovenija zelo razvit sistem varstva pred naravnimi nesrečami je kljub temu z vidika pričakovanih vplivov podnebnih sprememb močno izpostavljena in ranljiva. Seznanjenost in aktivna mednarodna izmenjava znanja in izkušenj na tem področju je zelo pomembna.